Poklicne bolezni kože predstavljajo eno najpogostejših obolenj v povezavi z delom, pri čemer so pogosto prizadeti delavci v gradbeništvu. Članki izpostavljajo pomen zgodnjega obveščanja ob sumu na takšno obolenje za ustrezno ukrepanje in zaščito zaposlenih.

Varuh človekovih pravic je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi smrti dveh delavcev na delovnem mestu, ki sta umrla v nesrečah v zadnjih dneh. Ti tragični dogodki jasno kažejo na alarmantno stanje na področju varnosti in zdravja pri delu, kar je posledica neučinkovitega izvajanja zakonskih standardov. Varuh poudarja, da je nujno izboljšati varnostne ukrepe in nadzor nad njihovim spoštovanjem.

Zaradi pričakovanega nadaljevanja vročinskega vala in oranžne stopnje ogroženosti je Ministrstvo za delo in socialne zadeve izdalo okrožnico z izrednimi ukrepi za zaposlene v zasebnem sektorju. V soboto, 26. julija, je bila obvezna prekinitev določenih dejavnosti, da bi zaščitili delavce pred vročinsko izčrpanostjo. Ukrepi so namenjeni zagotavljanju varnosti in zdravja zaposlenih v času ekstremnih temperatur.

V Franciji je po poročilu zavarovalnice za leto 2024 v delovnih nesrečah umrlo najmanj 764 ljudi. Skupno število smrti, povezanih z delom, brez kmetov in javnih uslužbencev, znaša 1297.

Nacionalno združenje za sluh je objavilo svoj 9. barometer o hrupu in zdravju pri delu. Poziva k boljši zaščiti ranljivih skupin prebivalstva in zmanjšanju neenakosti na področju zdravstvene varnosti in preventive.

Portugalska ni uspela pravočasno prenesti evropske direktive, ki zahteva zmanjšanje mejne vrednosti izpostavljenosti delavcev azbestu. Združenje SOS Amianto opozarja, da država s tem krši predpise, saj ni objavila ustreznega zakona. Izpostavljenost azbestu je v Evropski uniji odgovorna za 75 % poklicnih obolenj za rakom.

V Avstraliji se obrtniki, ki obdelujejo umetni kamen za kuhinje in kopalnice, soočajo z resnimi zdravstvenimi težavami zaradi vdihavanja prahu, ki nastaja pri rezanju tega materiala. Prah povzroča bolezni dihal in dolgoročno ogroža njihovo zdravje.

Hrvaški gradbeni delavci se zaradi visokih temperatur soočajo z nevarnimi delovnimi pogoji, opozarja Sindikat graditeljstva. Medtem ko nekatere države EU pri 35°C prekinejo delo na prostem, Hrvaška tega ne počne. Po podatkih Mednarodne organizacije dela (ILO) vsako leto zaradi vročine po svetu pride do 22 milijonov poškodb pri delu in skoraj 19.000 smrti, povezanih s takšnim delom. Delavci pogosto delajo brez sence in ustrezne oskrbe z vodo, temperature v kontejnerjih pa dosegajo tudi do 60 stopinj Celzija.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je opozorila, da je vročina, ki jo povzročajo podnebne spremembe, globalna kriza javnega zdravja za delavce. ZN pozivajo vlade in delodajalce, da sprejmejo zaščitne ukrepe za zmanjšanje nevarnosti vročinskega stresa. Opozorilo velja tudi za Kanado.